Razmišljujoči Jezus
Na tej sliki sem si skušal predstavljati Jezusa Kristusa v trenutku globokega razmišljanja, kot da bi z višine opazoval odvijanje življenja v našem malem svetu.
Poskušal sem vstopiti v njegove misli in se spraševal, kakšno je njegovo stanje duha pred zgodovino človeštva, pred vsem, kar se je zgodilo v dva tisoč letih od njegovega križanja.
Obraz je videti zatopljen, oblešen v tihi in univerzalni meditaciji. Zdi se, da zaprte oči ne kažejo na odmaknjenost, temveč na globoko, skoraj bolečo notranjo koncentracijo.
Položaj rahlo sklonjene glave nakazuje na obliko zmedenosti, morda zagrenjenosti, morda razočaranja pred svetom, za katerega se zdi, da kljub preteklemu času še ni povsem razumel pomena njegove žrtve.
To ni obsodba, ampak opozorilo.
Je povabilo, da pogledamo vase, da prepoznamo svojo odgovornost, svojo krhkost, svoje napake. V tem tihem obrazu zaznamo duhovno opozorilo: potrebo po osebnem potovanju zavedanja, pokore in notranjega izboljšanja.
Ko sem slikal to delo, je bilo začetno sporočilo vedno jasnejše. Obraz se je oblikoval in skupaj z njim je rasla zamisel o neobsojajočem, a mislečem Kristusu; ne oddaljena, ampak globoko vpletena v usodo človeka.
Misleči Jezus tako postane podoba velike čustvene intenzivnosti: ne predstavlja le svetega lika, temveč prisotnost, ki postavlja pod vprašaj tiste, ki ga opazujejo.
Obraz, ki ne govori, ampak nas sili k razmišljanju.
Olje na platnu – 40 x 50 cm